Lojze Grozde
Lojze je bil rojen v Zgornjih Vodalah v župniji Tržišče, in sicer 27. maja 1923 kot nezakonski otrok. Ko je bil Lojze star štiri leta, se je njegova mati poročila. Sam je ostal v domači hiši in zanj je skrbela njegovo teta. Na mestu hiše, kjer se rodil, stoji danes nova hiša. V njej stanuje njegov pravi bratranec, z enakim imenom - Lojze Grozde. Pripovedoval mi je, da je kot otrok spraševal, zakaj mu je tako ime in so mu rekli, da zato, ker enega takega manjka v družini. Zaradi sorodstva z bratrancem in še enakim imenom je imel kar precej težav v mladosti. Šele ko je odšel v šolo v Maribor, je to spogledovanje nekako zbledelo. Nihče pa si v tistih komunističnih časih tudi ni upal česarkoli razčiščevati glede mučenja in smrti Lojzeta Grozdeta
S pomočjo tete je Lojze po končani ljudski šoli nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji v Ljubljani, stanoval pa je v katoliškem dijaškem domu- marijanišču.Bil je odličnjak, blestel je v jezikih, obiskoval je še tečaje strojepisja, klavirja, športa, prepeval je v cerkvenem pevskem zboru … Ob koncu drugega letnika je postal najboljši učenec z zlato knjižico. A kljub svojemu zrelemu in resnemu pogledu na svet je bil po značaju vesel, živahen in šaljiv. Lojze Grozde je v zadnjem letu gimnazije v Ljubljani šele za novo leto 1943 odšel domov na obisk. Zaprosil je za dovolilnico. Prej, med poletnimi počitnicami, to zaradi vojne ni bilo mogoče obiskati domačih krajev.
Na prvi petek, 1. januarja leta 1943, je bil najprej pri maši v samostanu v Stični. Potem je pot nadaljeval z vlakom iz Ivančne gorice do Trebnjega. Nadaljnja vožnja z vlakom ni bila mogoča, saj je bila proga poškodovana. Pot je nadaljeval peš, potem pa je prisedel na neki voz. Na Mirni so ga zajeli partizani in v bližnji gostilni zasliševali. Ničesar niso našli pri njem, razen nekaj nabožnih knjižic. Ljudi so tekom dneva vabili na " veselo igro" zvečer v sokolski dom. Tu so ga res zvečer zverinsko mučili in povsem nedolžnega umorili. Njegovo truplo so odvrgli v bližino mirenskega gradu v okolico bližnjega potoka. 23. februarja, ko je skopnel sneg, so ga otroci našli ob potoku. Truplo je bilo strahotno izmaličeno, a po besedah bratranca povsem mehko (navadno telo po smrti v nekaj urah postane trdo), kar je bilo že takrat posebno znamenje. Ker ga niso mogli prepeljati v domači kraj, so ga pokopali na pokopališču v Šentrupertu 25. februarja 1943. Tu še danes počiva. Pripravlja pa se prekop in prenos posmrtnih ostankov na Marijino božjepotno cerkev na Zaplazu. Tu naj bi naš prvi blaženi mučenec počival nasproti stranskega oltarja, kjer je sedaj spovednica. Postopek za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta je začel pokojni ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar leta 1992. Ob prvem obisku Slovenije maja leta 1996 je pokojni papež Janez Pavel II. prav posebej v pridigi omenil mučeniško trpljenje in smrt Lojzeta Grozdeta.
Leta 1999 je bila vsa dokumentacija predložena Kongregaciji za zadevo svetnikov v Rimu. 16. junija 2009 je bila na redni seji teologov omenjene kongregacije enoglasno sprejeta odločitev, da gre v primeru Božjega služabnika Grozdeta za mučeništvo iz sovraštva do vere. 27. marca 2010 sveti oče papež Benedikt XVI. odobri objavo o priznanju mučeništva Božjega služabnika Alojzija Grozdeta. Lojze Grozde bo v Celju na Slovenskem evharističnem kongresu v nedeljo,13. junija 2010, proglašen za blaženega mučenca. To bo prvi slovenski blaženi mučenec.
Sicer pa imamo do sedaj na Slovenskem enega blaženega, in sicer škofa Antona Martina Slomška, ki ga je za blaženega v Mariboru leta 1999 proglasil sam papež Janez Pavel II. Proglasitev vašega rojaka iz Vodal za blaženega mučenca je zelo veliko dejanje in dogodek ne samo za vašo župnijo in krajevno skupnost Tržišče, ampak in predvsem za celotno slovensko Cerkev in našo domovino. Blaženi Lojze Grozde se po nedolžni in strahotni smrti ter več kot šestdesetletnem bolj ali manj odrinjenem, ustrahovanem in načrtnem molčanju s svetniškim sijem vrača med nas. Opogumlja nas in vabi, da bi kot on znali odpuščati, predvsem pa nas roti, da se nikdar ne bi več ponovili časi in trpljenje, ki ga je on doživljal.